Taigo spada v kategorijo malih mestnih športnih terencev, ki so dan danes hit. Ta bo namenjen za drugi avto ali mlajšo populacijo, saj za družinsko uporabo nima prostora na pretek. Zgrajen je na isti platformi MQB kot Polo in T-Cross, le da je ta za nekaj centimetrov daljši. T-Cross je nekakšen kupejevski športni terenec. Taigo je za 213 mm daljši, višji za 33 mm in 6 mm širši od Pola in od T-Crossa večji prtljažni prostor. Na test smo dobili različico 1,0-litrskim motorjem v izvedbi R-Line.
Videz, prostornost in praktičnost
Ko ga pogledamo s strani, lahko vidimo, kako se streha spušča proti zadku in spominja na prvo generacijo nemškega X6. S poševno streho so dosegli eleganten videz, vendar se v praksi izkaže, da prtljažni prostor s tem izgubi uporaben prostor. Izbira se lahko med osmimi barvami karoserije in šest različnih lahkih platišč, pri čemer so nekatera vezana na sam nivo opreme. Dnevne luči in žarometi so v LED tehnologiji, žarometi pa so celo matrični. Streha in zadnji zračni spojler sta v črni barvi.
Notranjost Taiga je zgrajena dobro in čvrsto, saj v testnem obdobju nismo našli nobenega »črička«. Različica R-Line poudari odličen dizajn, sedeži so iz tkanine in razmeroma udobni. Lahko bi rekli, da ima Taigo dobre in slabe lastnosti, zato bomo najprej začeli z všečnimi. Volan je pravšnje velikosti in lepo sede v roke, na njem so vsi uporabni in fizični gumbi. Na sredini je ločen zaslon na dotik in ločen sistem za upravljanje klime, a tu se pa že začne počasi zatikati. Klimatsko napravo se upravlja z drsniki na dotik, ki znajo biti kdaj prav nadležni. Tu bi bilo bolje, da bi ohranili klasične vrtljive gumbe ali dodali kakšne sodobne fizične gumbe.
Prednji predel armaturne plošče je razmeroma preveč plastičen, čeprav je plastika na videz kakovostna , vendar jo je enostavno preveč. V samo armaturo je vgrajen 10,2 palčni zaslon na dotik, za volanom pa je nameščen digitalni zaslon, ki je poln informacij in ga je mogoče lahko do določene mere prilagodi svojim željam. Tkanina stropne obloge je v črni barvi, ambientalna osvetlitev v večernem času elegantno osvetli potniški prostor. Odlagalna mesta najdemo pod naslonom za roke, vratnih žepih in pred sovoznikom. Na sredinski konzoli med sedežema se nahaja prostor za odlaganje dveh 0,5-litrskih plastenk, ročna zavora in prostor za pametni telefon.
Prtljažni prostor je za tako malega križanca zadovoljiv, sicer precej izgubimo na račun nizke linije prtljažnih vrat, a načrtovalci so morali narediti kompromis med lepoto in uporabnostjo. Prav tako se lahko pojavi težava pri višjih potnikih, ki koristijo zadnjo klop, saj jim lahko hitro zmanjka prostora nad glavo. Prtljažni prostor nudi 455 litrov prostora in se po podrtju zadnje klopi poveča na 1.220 litrov. Klop se podre v razmerju 40:60, prtljažno dno je dvojno, kar omogoča prilagoditev višine. Pod dnom se skriva še rezervna guma.
Varnost
Osnovna oprema vključuje precej dolg seznamom varnostnih sistemov in pomagal vozniku. V prvem nivoju opreme že dobimo asistenčni sistem za pomoč pri speljevanju iz klanca, Line Assist za ohranjanje voznega pasu, šest varnostnih blazin, elektronski nadzor stabilnosti (ESC), zavorni sistem proti blokiranju koles (ABS), sistem proti zdrsu pogonskih koles (ASR), elektronska zapora diferenciala (EDS) in motorna zavora (MSR). Na sovoznikovem sedežu in zadnjih dveh sedežih so pritrdišča ISOFOX, sistem Front Asist, sistem za prepoznavanje utrujenosti voznika. V višjem nivoju opreme je na voljo tempomat s avtomatskim uravnavanjem razdalje. Na seznamu dodatne opreme so še različni paketi varnostnih sistemov in pomagal vozniku.
Vozne lastnosti
Sama kakovost vožnje bo odvisna od izbire nivoja opreme oziroma velikosti platišč. V kolikor boste posegali po »prevelikih« platiščih se bo to poznalo v trdoti in samem udobju. Velika 18-palčna platišča izgledajo vrhunsko, a s tem precej žrtvujete udobje. Naš testni avto je imel nameščene 17-palcčna platišča, kar je omogočilo pravo razmerje med udobjem in lepoto.
Volkswagnovim inženirjem je uspelo narediti uglajen litrski trivaljnik, glede na konkurenco, ki znajo biti precej nemirni. V povezavi s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko so dosegli gladko in odzivno vozno izkušnjo. Menjalnik takoj po potrebi takoj prestavi v višjo ali nižjo prestavo. Med samo vožnjo, v notranjost ne prodira pretiran piskajoč hrup trivaljnika.
Pri speljevanju lahko pride do rahlega zamika turbine, a se kmalu tega navadimo pri daljši uporabi trivaljnika. Samo vzmetenje je nastavljeno precej čvrsto, zaradi česar postane vožnja po ovinkih tudi zabavna. Zanimivo bi bilo preizkusiti močnejšo različico motorja 1,5 litra. Krmiljenje je neposredno in lahkotno.
Zaradi spuščene linije same strehe in širokega C-stebrička je vidljivost zadaj precej slaba, zato se je potrebno s tem kaj hitro sprijazniti in pri vzvratni vožnji precej uporabljati zunanja ogledala in vzvratno parkirno kamero v povezavi s parkirnimi senzorji.
Informacije o motorju
Volkswagen je za Taiga pripravil tri različice motorjev: en 1,0-litrski bencinski motor z ročnim ali samodejnim menjalnikom ter močnejši 1.5-litrski motor s samodejnim menjalnikom. Prva dva imata po 115 konjskih moči, močnejši pa 150. Naš testni model je imel šibkejši motor in sedemstopenjski samodejni menjalnik, ki deluje gladko in brez težav. Najvišja hitrost, ki jo Taigo doseže, je 196 kilometrov na uro. Sam navor znaša 250 Nm, kar ga naredi precej poskočnega in zmogljivega. Da so privarčevali na teži, ima Taigo vgrajen 40-litrski rezervoar gorivo, vendar smo z njim lahko prevozili več kot 600 kilometrov, kar pomeni, da je bila povprečna poraba precej nizka. Sama poraba se je ves čas gibala pod 6 litri na sto kilometrov., na trenutke je padla tudi pod 5 litrov.
Končno mnenje
Taigo je po našem mnenju nedvomno bolj eleganten od T-Crossa, a ima ta bolj uporaben prtljažni prostor in potniško kabino. Na splošno so trivaljniki manj prefinjeni kot štirivaljniki, vendar so glede na zahteve po manjših izpustih so naredili nekakšen kompromis. Seveda, to ne pomeni, da bojo ti manj porabili, saj so nekaterih modelih lahko pravi prvaki v porabi. Testni Taigo je imel zmerno porabo goriva in se da kaj privarčevati, če nimamo težke noge ali ga na avtocesti ne preganjamo.
Kot pri večini Volkswagnovih vozilih je notranjost sestavljena dobro, večina stvari pa je na pravem mest. Vožnja je precej gladka in prefinjena. Spredaj je za voznika in sopotnika dovolj prostora, medtem ko bo na zadnji klopi za noge zadovoljivo, a višjim potnikom bo nad glavo nekoliko manj prostora. Prtljažni prostor je sicer mogoče nekoliko prilagoditi.
Tajgo je na voljo v bencinskih izvedenkah in v petih nivojih opreme; Life, 4All, Style, R-Line in 4Joy. Vstopni model se po ceniku prične pri 22.610 evrih, razlika med ročnim in samodejnim menjalnikom znaša dobra dva tisočaka, najdražji model pa se konča pri 29.344 evrih. Vsekakor lahko še vsak posameznik iz seznama dodatne opreme še kaj doda Taigu in s tem poveča ceno vozila. Taigo ima dve leti garancije ter še dodatni dve leti jamstva ali do 160.000 kilometrov.
Plusi: dobre vozne lastnosti, dober motor, dober izgled, kompaktna notranjost.
Minusi: linija strehe zadaj in prostor za glavo,.
Cena testnega vozila: 27.199 evrov
Specifikacije
Motor: 1,0-litrski trivaljni turbobencinski Euro 6EA
Moč: 85 kW (115 KM) od 5.000 do 6.000 vrt./min.
Navor: 250 Nm pri od 1.500 do 3.500 vrt./min.
Menjalnik: samodejni
Prestave: sedem
Pogon: dvokolesni
Zavore: spredaj zračno hlajeni diski, zadaj diski
Največja hitrost: 196 km/h
0-100 km/h: 8,3 s
Emisije CO2: 134 g/km
Povprečna poraba: 5,9 l/100km
Prostornina posode za gorivo: 40 litrov
Gorivo: bencin
Prostornina prtljažnika: 455/1.220 litrov
Euro NCAP: 5 zvezdic
Obračalni krog: 10,9 m
Masa vozila: 1.315 kg
Platišča: 17 palična (pnevmatike 205/55)
