Renault Clio je eden tistih avtomobilov, ki jih na naših cestah srečujemo že toliko let, da si brez njega skoraj težko predstavljamo mestni avtomobilski utrip. Skozi generacije je pridobival na velikosti, udobju, tehnologiji in oblikovni samozavesti. Zdaj je pred nami šesta generacija, ki želi pokazati, da majhen avtomobil ni nujno tudi skromen avtomobil. Clio je danes precej več kot le priročno prevozno sredstvo za mestne opravke.
Na test sem dobil Renault Clio 1.2 TCe v opremi Techno. Gre za različico, ki po mojem mnenju cilja na voznike, ki si želijo sodoben, dobro opremljen avtomobil z bencinskim motorjem, ne da bi morali posegati po večjem in dražjem modelu. Prav to se mi zdi pri Cliu zanimivo. Še vedno ohranja značaj kompaktnega mestnega avtomobila, vendar se po videzu in tehnološki opremljenosti vse bolj približuje avtomobilom višjega razreda.
Pri avtomobilih tega segmenta se mi zdi najpomembnejše, da znajo združiti več lastnosti. Biti morajo dovolj majhni za mestne ulice in parkirišča, hkrati pa dovolj udobni za vsakodnevno vožnjo, izlete in tudi nekoliko daljše poti. Clio želi prepričati prav s to kombinacijo. Vprašanje pa je, ali mu uspe tudi za volanom.
Zunanjost
Že ob prvem pogledu je jasno, da je novi Clio oblikovno naredil korak naprej. Njegova podoba je bolj odločna, zrelejša in nekoliko bolj športna kot pri predhodniku. Sprednji del deluje izraziteje, predvsem zaradi oblikovanih žarometov, velike maske in poudarjenih linij na pokrovu motorja. Renault je očitno želel ustvariti avtomobil, ki bo na cesti prepoznaven, ne da bi moral za to uporabljati pretirano agresivne oblikovne dodatke.
Osebno mi je všeč, da Clio ni ostal pri povsem nevtralni podobi. V njegovih linijah je nekaj dinamike, ki se lepo ujema z značajem avtomobila. Bočna silhueta je napeta, streha se proti zadku spušča, zadnji del pa deluje kompaktno in urejeno. Avtomobil je zaradi tega videti nekoliko bolj športen, kot bi pričakovali od običajnega mestnega modela.
Obenem pa Clio ni izgubil svoje osnovne prepoznavnosti. Še vedno je avtomobil, ki ga zlahka uporabljamo v vsakdanjem življenju, vendar se ne skriva v množici. Z dolžino približno 4,12 metra ostaja dovolj kompakten za mestno okolje, obenem pa njegove mere dajejo občutek, da gre za avtomobil, ki je zrasel iz prvotne predstave o majhnem mestnem vozilu.
Pri zunanjem oblikovanju mi je pomembno tudi to, da avtomobil ne deluje zanimivo samo na fotografijah, ampak ima dovolj značaja tudi v živo. Clio je v tem pogledu precej prepričljiv. Ne potrebuje velikih platišč ali športnega paketa, da bi bil videti dobro. Njegova oblika je dovolj izrazita že sama po sebi.
Notranjost
Če je zunanjost tista, ki pritegne pogled, je notranjost tista, ki mora voznika prepričati pri vsakodnevni uporabi. Tu je Renault naredil precejšen korak naprej. Armaturna plošča je oblikovana sodobno, voznikov prostor pa je usmerjen predvsem v preglednost in enostavno upravljanje. Digitalni prikazovalniki in osrednji multimedijski zaslon ustvarjajo vtis, da sedimo v avtomobilu, ki je tehnološko povsem v koraku s časom.
Različica Techno je zanimiva predvsem zato, ker ponuja dobro mero opreme, ne da bi bilo treba posegati po najdražji izvedbi. Zasnova kabine je sodobna, materiali pa so na vidnih delih armaturne plošče prijetnejši, kot smo jih bili vajeni pri nekaterih starejših avtomobilih tega razreda. Seveda še vedno najdemo tršo plastiko, predvsem na manj izpostavljenih mestih, vendar je to pri avtomobilu te velikosti pričakovano.
Posebej pomembno se mi zdi, da notranjost ni zasnovana samo za lep prvi vtis. Voznik mora med vožnjo hitro najti pomembne funkcije, ne da bi moral preveč časa gledati stran od ceste. Multimedijski sistem omogoča povezljivost s pametnim telefonom, sodobna digitalna zasnova pa avtomobilu daje precej bolj odrasel značaj.
Pri takšnih sistemih sam vedno gledam predvsem uporabnost. Velik zaslon je lahko videti odlično, vendar mi ne pomeni veliko, če je upravljanje zapleteno. V avtomobilu želim predvsem to, da lahko osnovne funkcije uporabljam hitro in brez nepotrebnega iskanja po menijih.
Prostora je glede na zunanje mere dovolj za običajno vsakodnevno uporabo. Spredaj se voznik in sopotnik dobro namestita, zadaj pa je treba upoštevati, da Clio še vedno pripada kompaktnemu razredu. Za dva odrasla potnika bo prostor praviloma zadosten, pri daljših vožnjah pa bo veliko odvisno od njune višine in položaja sprednjih sedežev.
Prtljažnik s prostornino približno 391 litrov je za ta razred zelo uporaben. Vanj lahko spravimo vsakodnevno prtljago, nakupovalne vrečke in tudi kovčke za krajši oddih. Clio tako ni več zgolj avtomobil za vožnjo od doma do službe, temveč lahko brez večjih težav prevzame tudi vlogo edinega avtomobila v manjšem gospodinjstvu.
Varnost
Varnost je področje, pri katerem kompromisov ne bi smelo biti. Sodobni avtomobili morajo poleg čvrste karoserije in zračnih blazin ponujati tudi elektronske sisteme, ki vozniku pomagajo preprečevati nevarne situacije.
Novi Clio sledi temu razvoju in ponuja sodobne sisteme za pomoč vozniku. Med njimi so glede na izvedbo in opremo na voljo sistemi za samodejno zaviranje v sili, opozarjanje na nenamerno zapuščanje voznega pasu, prepoznavanje prometnih znakov ter različne funkcije za pomoč pri parkiranju.
Sam menim, da je največja vrednost teh sistemov v tem, da vozniku pomagajo takrat, ko se razmere na cesti hitro spremenijo. V mestnem prometu je veliko nepredvidljivih situacij, od nenadnega zaviranja vozila pred nami do pešcev, ki se pojavijo na prehodu. Na odprti cesti pa lahko opozorilni sistemi pomagajo ohraniti večjo zbranost.
Seveda pa nobena elektronika ne more nadomestiti voznikove presoje. Sistemi za pomoč so dobrodošla varnostna mreža, ne dovoljenje za manj pozorno vožnjo. Prav tako je pri nakupu smiselno preveriti, kako posamezen sistem deluje v praksi in ali ga je mogoče nastaviti glede na voznikove želje.
Pri Cliu mi je všeč predvsem dejstvo, da varnost ni več predstavljena kot nekaj, kar pripada samo večjim in dražjim avtomobilom. Tudi v tem razredu lahko voznik pričakuje sodobno pomoč in zaščito, čeprav je končna opremljenost odvisna od izbrane različice.
Vozne lastnosti
Prav pri voznih lastnostih se pokaže, ali je Clio ostal zvest svojemu osnovnemu poslanstvu. Majhen avtomobil mora biti predvsem enostaven za vožnjo, pregleden in dovolj okreten, da se voznik v mestu ne počuti, kot da upravlja večje vozilo. Clio ima pri tem dobro izhodišče, saj njegove kompaktne mere olajšajo manevriranje in iskanje parkirnega prostora.
V mestnem okolju se izkaže predvsem njegova priročnost. Na ozkih ulicah je dovolj okreten, pri parkiranju pa pridejo do izraza tudi sodobni pripomočki, če so vgrajeni v testno vozilo. Takšen avtomobil mora vozniku olajšati vsakdan, ne pa ga obremenjevati z nepotrebnimi zapleti. V tem pogledu je Clio zelo blizu temu, kar pričakujem od sodobnega mestnega avtomobila.
Toda meni osebno avtomobil pokaže svoj pravi značaj šele takrat, ko zapustimo mestne ulice. Na regionalnih cestah štejejo stabilnost, predvidljivo obnašanje in občutek, ki ga voznik dobi prek volana. Clio je zasnovan tako, da ostaja uporaben tudi pri višjih hitrostih, zato ga ni treba obravnavati samo kot mestni avtomobil.
Pri takšnem vozilu mi je pomembno, da podvozje ne deluje pretirano mehko, obenem pa ne prenaša vsake neravnine v kabino. Dobro uravnoteženo podvozje mora omogočati dovolj udobja na slabšem asfaltu in dovolj nadzora v ovinkih.
Na avtocesti je Clio dovolj uporaben za običajna potovanja, čeprav od njega ne moremo pričakovati občutka prostornosti in zvočnega udobja večje limuzine. Pri daljših vožnjah se pokaže tudi pomen pravilnega položaja za volanom, udobnih sedežev in dobre zvočne izolacije.
Če bi moral izpostaviti bistvo njegovega voznega značaja, bi rekel, da Clio stavi na uravnoteženost. Ne poskuša biti športnik za vsako ceno, prav tako ne želi biti zgolj varčen mestni malček. Njegova prednost je v tem, da lahko brez večjih težav opravlja različne naloge, od vsakodnevne vožnje v službo do vikend izleta.
Motor
Pri tej različici je v ospredju 1,2-litrski turbobencinski motor TCe, ki razvije 115 KM oziroma 85 kW in 190 Nm navora. Moč se prenaša na sprednji kolesi, na voljo pa je šeststopenjski ročni menjalnik ali, odvisno od izvedbe, samodejni menjalnik z dvojno sklopko. Pri testni, ročni različici je kombinacija zanimiva predvsem za voznike, ki si želijo preprostega in neposrednega nadzora nad pogonom.
Na papirju se takšna moč morda ne zdi posebej impresivna, vendar je treba upoštevati, da Clio ni velik in težak avtomobil. Za vsakodnevno vožnjo je 115 KM povsem smiselna izbira. Motor ponuja dovolj rezerve za vključevanje v promet, pospeševanje na regionalnih cestah in običajna avtocestna potovanja.
Pomembno vlogo ima tudi turbopolnilnik, saj motorju pomaga razvijati navor že pri nižjih vrtljajih. To pomeni, da vozniku ni treba ves čas iskati visokih vrtljajev, da bi avtomobil normalno pospeševal. Pri vsakodnevni uporabi je takšen značaj dobrodošel, še posebej v prometu, kjer se hitrost pogosto spreminja.
Šeststopenjski ročni menjalnik je dobra izbira za tiste, ki še vedno uživajo v klasičnem načinu vožnje. Če večino časa preživimo v mestnih zastojih, pa bi marsikdo verjetno raje izbral samodejni menjalnik. Odločitev je odvisna predvsem od voznikovih navad in okolja, v katerem avtomobil največ uporablja.
Pri porabi goriva je treba ostati realen. Uradni podatki za novo izvedbo navajajo kombinirano porabo okoli 5,1 litra na 100 kilometrov, vendar bo dejanska poraba odvisna od načina vožnje. Pri umirjeni vožnji je mogoče doseči ugodne rezultate, v gostem mestnem prometu ali pri hitrejši avtocestni vožnji pa lahko poraba naraste.
Meni se zdi 1,2-litrski TCe dobra srednja pot za voznika, ki ne potrebuje športnih zmogljivosti, vendar si želi več prožnosti kot pri osnovnem atmosferskem motorju. Takšen pogon je dovolj zmogljiv za vsakdan, hkrati pa ohranja razumno mero preprostosti. Pri dolgoročnem lastništvu pa bi bil pozoren predvsem na redno vzdrževanje, kakovost motornega olja in upoštevanje servisnih intervalov.
Zaključek
Šesta generacija Renaulta Clio dokazuje, da se lahko tudi avtomobil, ki ga poznamo že desetletja, razvija v pravo smer. Njegova zunanjost je bolj izrazita, notranjost sodobnejša, varnostni sistemi naprednejši, motorna ponudba pa prilagojena različnim potrebam voznikov.
Največja prednost Clia je po mojem mnenju njegova vsestranskost. Dovolj je majhen, da ga z veseljem uporabljamo v mestu, obenem pa ponuja dovolj prostora, udobja in zmogljivosti za vsakodnevne poti zunaj mestnega središča. To je kombinacija, ki jo številni vozniki še vedno iščejo, ne glede na vse večjo ponudbo električnih avtomobilov in križancev.
Seveda ni brez kompromisov. Zadnja klop ostaja omejena z zunanjimi merami, nekateri materiali v kabini bi lahko bili kakovostnejši, pri izbiri opreme pa je treba preveriti, katere varnostne in udobnostne funkcije so dejansko vključene. Tudi cena dobro opremljene različice ni več tako nizka, kot smo jo nekoč pričakovali od majhnega avtomobila.
Osebno mi je všeč, da Clio kljub napredku ni izgubil svojega osnovnega značaja. Še vedno je kompakten in praktičen, vendar se ne počuti več kot avtomobil, pri katerem bi morali zaradi manjše velikosti sprejeti preveč kompromisov. Zunanjost ima dovolj značaja, notranjost ponuja sodobno tehnologijo, motor s 115 KM pa je za večino običajnih voznikov povsem primeren.
Toda Clio ima nekaj, kar ni vedno mogoče zapisati v tehnično tabelo: občutek, da gre za avtomobil, ki zna zadovoljiti različne potrebe brez pretiranega kompliciranja. In prav to je v vsakdanjem življenju pogosto pomembnejše od številnih podatkov na papirju.
Plusi: uporaben in zmogljiv motor, zunanji videz, vožnja.
Minusi: trda plastika.
Cena testnega vozila: 21.090 evrov
Specifikacije:
Motor: 1.2 turbobencinski
Moč bencinskega motorja: 84 kW (115 KM) od 4.350 do 5.500 vrt./min.
Navor: 190 Nm od 1.750 do 4.000 vrt./min.
Menjalnik: ročni
Prestave: 6
Pogon: dvokolesni
Zavore: spredaj zračno hlajeni diski, zadaj diski
Največja hitrost: 180 km/h
0-100 km/h: 10,3 s
Emisije CO2 (WLTP): 114 g/km
Povprečna poraba: 5,1l / 100 km
Prostornina posode za gorivo: 39 litrov
Gorivo: bencin
Prostornina prtljažnika: 391/1.176 litrov
Euro NCAP: 4 zvezdice
Obračalni krog: 10,4 m
Masa vozila: 1. 260 kg
Platišča: 18 palčna (pnevmatike 225/40)

































Mogoče vam bo všeč tudi
Parkers razglasil Ford Ranger PHEV za ‘pickup leta 2027’
Mazda je dokončala gradnjo središča za odpremo delov v pristanišču Hirošima okrožju v Dejima
Leapmotor B03X: premišljene rešitve za večjo uporabnost v vsakdanjem življenju
YANGWANG ALTIOR doživel svetovno premiero v Abu Dabiju: nova razsežnost moči
DEEPAL S05 Ultra-Hybrid s petimi zvezdicami Euro NCAP
