Dacia Duster je avtomobil, ki je v vseh svojih generacijah znal prepričati predvsem z eno stvarjo, ki se ji reče uporabnost. Nikoli ni želel biti prestižni SUV in tudi ni poskušal konkurirati avtomobilom, ki stanejo precej več. Njegova filozofija je bila vedno precej preprosta: ponuditi veliko avtomobila za razumen denar.
Nova generacija je to zgodbo precej nadgradila. Duster je postal sodobnejši, oblikovno bolj zanimiv in tehnološko naprednejši, vendar je pri tem ohranil tisto, zaradi česar ga kupci poznajo, da je zmožen marsikaj na terenu.
Tokrat smo preizkusil različico Hybrid-G 150 4×4, ki je še posebej zanimiva zaradi svoje pogonske zasnove. Gre za kombinacijo turbobencinskega motorja, 48-voltnega hibridnega sistema, LPG in električnega pogona zadnje osi.
Na papirju precej nenavadna kombinacija, toda že po prvih kilometrih postane jasno, da ima svoje prednosti. Z uporabo bencina in LPG lahko skupno prevozimo do 1200 kilometrov.
Zunanjost
Duster je avtomobil, ki ga težko zamenjamo s katerim drugim modelom. Nova generacija je oblikovno bolj moderna, vendar je še vedno takoj prepoznavna kot Duster.
Nam je njegova zunanjost všeč predvsem zato, ker ne deluje preveč mestno. Danes je na trgu ogromno SUV-jev, ki so videti robustni, v resnici pa se najbolje počutijo na asfaltu. Duster daje drugačen občutek.
Sprednji del je precej pokončen, blatniki so široki, zaščitne obrobe pa poudarjajo terenski značaj. Tudi zadek je oblikovan precej oglato, kar avtomobilu daje robusten videz.
Pri različici 4×4 je takšna podoba še toliko bolj na mestu. Duster je visok, ima veliko oddaljenost od tal in kratke previsе, zato že na pogled daje občutek, da se ne bo ustavil takoj, ko zmanjka asfalta. In prav to smo na testu tudi želeli preveriti.
Notranjost
Ko odpremo vrata, je takoj jasno, da Duster še vedno ostaja Dacia. To ni avtomobil, ki bi želel navduševati z dragimi materiali in prestižnimi površinami. Plastika je večinoma trda, vendar je vse skupaj videti precej bolj urejeno in moderno kot pri predhodniku.
Armaturna plošča je pregledna, voznikov položaj je dober, sedeži pa ponujajo dovolj opore tudi na nekoliko daljših poteh. Posebej nam je všeč, da Dacia ni vsega skrila v osrednji zaslon. Nekatere funkcije imajo še vedno klasične gumbe in stikala, kar se nam je pri avtomobilu, ki je namenjen tudi vožnji po slabših cestah, zdi pravilna odločitev.
Osrednji zaslon je dovolj velik in pregleden, grafika pa je enostavna za uporabo. Prostora je v kabini dovolj. Tudi potniki na zadnji klopi se ne bodo počutili utesnjeno, prtljažnik pa ostaja dovolj uporaben za družinske potrebe. Duster tako tudi v notranjosti ostaja predvsem praktičen avtomobil. In pravzaprav nam je to všeč.
Vozne lastnosti
Za volanom Dusterja se hitro navadiš na njegovo nekoliko višjo vozniško pozicijo. Preglednost je dobra, avtomobil pa deluje dovolj kompakten, da z njim tudi v mestu ni večjih težav. Na asfaltu je vožnja predvsem udobna. Podvozje precej dobro požira neravnine in tudi slabše ceste mu ne povzročajo večjih težav.
Pri tem Duster ni športnik. V ovinkih se zaradi višje karoserije nekoliko bolj nagne, vendar je to nekaj, kar pri takšnem avtomobilu pričakujemo. Nam je pomembneje, da je avtomobil predvidljiv in da vozniku daje občutek nadzora.
Motor s 150 KM je za Dusterja dovolj zmogljiv. Pri običajni vožnji moči ne zmanjka, električna pomoč pa poskrbi za nekoliko bolj živahen odziv pri speljevanju. Ko želimo pospeševati bolj odločno, postane trivaljni motor precej bolj slišen. To je ena od stvari, ki nas je pri tem pogonu nekoliko zmotilo. Pri mirni vožnji je vse skupaj precej prijetno, pri višjih vrtljajih pa zvok motorja hitro postane bolj izrazit.
Toda Dusterja tudi ne kupujemo zaradi športnega karakterja ampak zaradi terenskih sporobnosti. Če je motor zanimiv, je štirikolesni pogon še precej bolj.
Duster Hybrid-G 150 4×4 namreč nima klasičnega mehanskega pogona zadnje osi. Za zadnja kolesa skrbi elektromotor. To pomeni, da med sprednjo in zadnjo osjo ni klasične kardanske gredi. Sistem lahko glede na razmere zelo hitro vključi zadnji pogon in s tem izboljša oprijem.
Na asfaltu tega večinoma ne bomo opazili. Ko pa zapeljemo na makadam, sneg, travo ali bolj razrito cesto, zgodba postane drugačna.
Duster je pri tem precej bolj suveren, kot bi od njega pričakoval. Na voljo so različni programi vožnje, s katerimi lahko voznik način delovanja prilagodi podlagi. Pri počasnem vzpenjanju po slabši podlagi je posebej dobrodošlo, da lahko avtomobil izkoristi električni navor zadnje osi.
Duster seveda ni pravi terenec v klasičnem pomenu besede. Nima reduktorja in tudi ne želim trditi, da lahko nadomesti kakšnega resnega terenca. Toda za vsakodnevnega uporabnika je sposobnosti več kot dovolj. Če živite na območju, kjer je pozimi veliko snega, imate makadamsko dovozno pot ali se radi odpravite na kakšno gorsko cesto, je 4×4 različica zelo zanimiva.
Varnost
Na področju varnosti je Duster sledil sodobnim avtomobilskim trendom. Na voljo je precej sistemov za pomoč vozniku, od samodejnega zaviranja v sili in opozarjanja na nevarnost trčenja do pomoči pri ohranjanju voznega pasu, prepoznavanja prometnih znakov in različnih sistemov za pomoč pri parkiranju.
Pri vseh teh sistemih pa še vedno velja, da so namenjeni predvsem pomoči vozniku in ne njegovi zamenjavi. Pri različici 4×4 bi k varnosti dodal še boljši oprijem v zahtevnejših razmerah. Ko je cesta spolzka ali je podlaga slabša, je dobro vedeti, da lahko avtomobil po potrebi uporabi tudi zadnjo os. Testnemu dodali se adaptivni tempomat.
Motor
Najbolj zanimiv del pogonskega sklopa je pravzaprav njegova kombinacija. Pod motornim pokrovom je 1,2-litrski turbobencinski motor, ki razvije približno 153 KM in 230 Nm navora, pri tem pa mu pomaga 48-voltni električni sistem, baterija kapacitete 0,8 kWh.
Poleg bencina lahko motor uporablja tudi LPG. To je ena od lastnosti, ki Duster nekoliko loči od konkurence. Avtoplin je pri takšnem avtomobilu zanimiv predvsem zaradi stroškov uporabe. Če je vozilo veliko v uporabi, lahko razlika pri ceni goriva skozi čas postane precej pomembna.
Hibridni sistem pa pri tem ne zahteva polnjenja. Energija se pridobiva med vožnjo, predvsem pri zaviranju in zmanjševanju hitrosti. V vsakodnevni vožnji voznik večinoma niti ne razmišlja, kateri del sistema trenutno opravlja svoje delo. Vse skupaj deluje precej samodejno. In to je pravzaprav največji kompliment za takšen pogonski sistem, ko deluje, ga skoraj ne opaziš.
Zaključek
Dacia Duster Hybrid-G 150 4×4 nas je predvsem spomnila, zakaj je Duster sploh postal tako priljubljen. Ni popoln, ni najbolj prestižen, ni najlepši in tudi ne želi biti. Njegova največja prednost je, da je uporaben in zmogljiv na terenu.
Nova različica pa je tej uporabnosti dodala še precej zanimivo tehnologijo. Kombinacija bencina, LPG, hibridnega sistema in električnega štirikolesnega pogona je nekaj, česar na trgu ne najdemo ravno pogosto. Ob tem je Duster ostal dovolj preprost, da se v njem hitro znajdemo.
Po testu lahko rečemo, da nam je Duster Hybrid-G 150 4×4 pustil zelo dober vtis. Najbolj nas je prepričal njegov značaj. To je avtomobil, ki se ne pretvarja, da je športni SUV ali prestižni terenec. Je pa zelo uporaben avtomobil, ki ga lahko vsak dan vozimo v službo, z njim peljemo družino na izlet, pozimi brez večjega strahu zapeljemo na zasneženo cesto in se ob koncu tedna odpravimo še na kakšno makadamsko pot.
Pogonska kombinacija je nekoliko nenavadna, vendar se v praksi dobro obnese. LPG lahko pomaga pri stroških vožnje, hibridna tehnologija izboljša odzivnost, električni pogon zadnje osi pa doda tisto, kar pri Dusterju najbolj pričakujemo, sposobnost vožnje tudi tam, kjer se asfalt konča.
Seveda bi si želel nekoliko tišji motor pri močnejšem pospeševanju in kakšen kakovostnejši material v notranjosti. Toda ko vse skupaj postavimo v kontekst avtomobila, dobimo precej dobro zaokrožen paket. Lahko bi rekli, da je Duster Hybrid-G 150 4×4 je avtomobil za človeka, ki ne potrebuje razkazovanja, ampak želi avtomobil, na katerega se lahko zanese. In prav v tem je njegova največja prednost.
Cenik novega Dusterja je precej obsežen (19 različic) in ponudili so kar nekaj dodatne opreme. Osnovni Duster se prične po ceniku pri 19.490 evrih, in »najdražja« različica je 29.490 evrov. Izbiramo lahko med sedmimi barvami karoserije in štirimi oblazinjenji v notranjosti.
Plusi: terenske sposobnosti, prostornost, kombinacija teh pogonskih sistemov, štirikolesni pogon, oddaljenost od tal.
Minusi: hrup v notranjosti pri višji hitrosti, delovanje zaslona.
Cena testnega vozila: 31.560 evrov
Specifikacije:
Motor: 1.2-litrski turbobencinski
Moč bencinskega motorja: 113 kW (153 KM)
Navor: 230 Nm
Menjalnik: samodejni menjalnik
Prestave: 6
Pogon: dvokolesni-štirikolesni
Zavore: spredaj zračno hlajeni diski, zadaj bobni
Največja hitrost: 180 km/h
0-100 km/h: 10,4 s
Emisije CO2 (WLTP): 117-118 g/km
Povprečna poraba: 7,4l/100 km (bencin) in 8,5l/100 km (LPG)
Prostornina posode za gorivo: 50l bencina in 50l LPG
Gorivo: bencin-LPG
Prostornina prtljažnika: 400/1.527 litrov
Euro NCAP: 3 zvezdice
Obračalni krog: 10,87 m
Masa vozila: 1. 574kg
Platišča: 18 palčna (pnevmatike 225/60)
